Delovno pravo

Delovno pravo ureja razmerja med delavci in delodajalci. Je pravna panoga, ki zajema vse delavsko zaščitne norme v posamezni državi (od Ustavnih določil, zakonskih norm, kolektivnih pogodb). Mednarodno delovno pravo ureja konvencije in priporočila, ki veljajo v državi, če so ratificirane.

Zastopanje delavcev:

  • svetujemo glede prejetih pogodb o zaposlitvi in sestavljamo pogodbe o zaposlitvi,
  • svetujemo v primeru očitanih disciplinskih kršitev in postopkov,
  • svetujemo in zastopamo vas v postopkih redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
  • v delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja (diskriminacija na delovnem mestu, vedno pogostejši mobing, trajanje in izraba letnega dopusta, razporeditev delovnega časa, delo pod posebnimi pogoji) ter v zvezi s sklenitvijo, obstojem, trajanjem in prenehanjem delovnega razmerja,
  • svetujemo in zastopamo vas v postopkih z denarnimi zahtevki (izplačilo plače, regresa, dodatkov, odškodnine, odpravnine,…),
  • svetujemo in zastopamo vas v primeru drugih kršitev pravic iz delovnega razmerja.

MOBBING (MOBING): 

Zakon o delovnih razmerjih v 6.a členu prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu. Za nadlegovanje šteje zakon vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Kot trpinčenje na delovnem mestu pa opredeljuje vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Iz teh definicij je razvidno, da slovenska zakonodaja v celoti sledi teoretični definiciji mobbinga.

Za koga velja zakon?

Glede na vseobsežnost Zakona o delovnih razmerjih zavezujejo določbe o mobbingu vse delodajalce, ki imajo v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) vsaj eno osebo. Velikost, pravnoorganizacijska oblika, področje dejavnosti, lastništvo in druge okoliščine so glede dolžnosti v zvezi z mobbingom irelevantne.

Zahteva se aktivno preprečevanje mobbinga

V zvezi z mobbingom zakon (45. člen) delodajalcu nalaga pozitivno dolžnost ukrepanja – zagotoviti mora tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev (iz definicije je jasno razvidno, da za opredelitev mobbinga ni pomembno, na kateri hierarhični stopnji se dogaja). V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Če želi delodajalec ostati na varni strani zakona, torej ne zadostuje, da se postavi na stališče, da pri sebi ne dovoljuje mobbinga, pač pa mora sprejeti ustrezen notranji akt (Pravilnik o preprečevanju in obravnavanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu) ter ga nato tudi izvajati v praksi oziroma nadzorovati njegovo izvajanje (npr. tudi z izobraževanjem zaposlenih, z delavnicami ipd.).